Cel dan tako hitro kot sonce tečem. Če le gor pogledaš vidiš, in sam ne moreš drugače reči. A kakor hitro se zmrači, obstojim in zaspim, dokler me naslednje jutro zopet sonce ne zbudi. Zato me tudi ne vidiš drugače, kot senco na steni.
Sončna ura.
| Identifikator: |
UGA-00-002697 |
| Vrsta uganke: |
prava uganka |
| Izvorno vprašanje: |
Cel dan morem toku hitru, koker sonce teči, koker mene, če le otšeš/očeš gori pogledati, videš, ter sam namoveš drugači reči. Al koker hitru se zmrači, tok obstojim, inu terdu notri da drugega dne, de mene spet tu gorigredoče sonce zbudi, zaspim; zategavolo pak tudi mene drugači navideš, koker eno senco na steni. |
| Izvorni odgovor: |
Sončna ura. |
| Viri: |
Pohlin, Marko. Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Wele šole. 1788. Christian Grosser. Dunaj. |
| Deli: |
|
