Impresum
Osnovni podatki
Pametnice. Spletišče Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Različica 1.0
Obseg: 2790 ugank.
https://pametnice.zrc-sazu.si
Izdajatelj: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU; zanj: Saša Babič.
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU, zanj: Oto Luthar, Aleš Pogačnik.
Naslovna ilustracija: Tilen Izar Lunaček.
© 2025, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
Dostop do podatkov: http://hdl.handle.net/11356/2023
Izdelava spletišča
Miha Peče, Miha Seručnik
Financiranje
Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalne infrastrukture DARIAH.SI.
O zbirki ugank
Katerih zastavic noben vedež ne ugane?
Tistih, ki mu jih nihče ne zastavi.
Uganke so ena najstarejših folklornih zvrsti. Zasledimo jih že v antični Grčiji in Rimu, vendar so obstajale veliko dlje. Dialoška oblika vprašanje/opis - odgovor, kjer je vprašanje izziv za drugo osebo, je priljubljena že od nekdaj: bodisi v obliki prave uganke, kjer je podan metaforičen opis, ki izzove odgovor, bodisi v obliki šaljivega vprašanja, kjer na uganko ni pričakovati odgovora, ampak je glavna funkcija zabava, celo smeh, bodisi v obliki pisnih oblik, kjer je treba uganiti pomen oblik, ali v obliki vprašanj za izzivanje razmišljanja, ki so večinoma povezana s preverjanjem znanja na duhovit način. Obstaja veliko podvrst ugank, vendar ta zbirka podatkov vključuje predvsem prave uganke (duhovit metaforičen opis predmeta ali pojava; namenjene ugibanju s strani bralca), šaljiva vprašanja (kjer je glavna funkcija zabava, celo smeh), modra vprašanja (vprašanja, ki so povezana s poznavanjem Svetega pisma) in logične uganke (vprašanja, povezana z matematiko in logiko). Vse so vzete iz arhiva Slovenskega etnološkega inštituta ZRC SAZU. Arhiv danes obsega približno 3000, ki so bile zbrane pri intervjuvancih, v časopisih, pri terenskem delu (Štrekljeva zbirka, terensko delo Orlovih ekip, študentsko terensko delo ...). Uganke so zapisane v slovenskem jeziku (nekatere v narečju).
Gradivo je večinoma zgodovinsko in se ne uporablja več. Le nekatere knjige ali otroške revije ga občasno prikličejo na površje. Kljub temu imamo veliko priložnost, da prinesemo digitalizirano gradivo in pokažemo, morda celo oživimo nekatere od njih.