Število ugank: 2790

Veter ali voda sta moje življenje in me spravita h gibanju. Brez njiju sem mrtev in se ne ganem. Druge jedi za življenje ne potrebujem, ker, kakor sem rekel, od vetra in vode živim, tebi pa tvoj vsakdanji kruh pripravljam.
Mlin.

Otrokom sem za okras, jeznemu za maščevanje, tistim, ki se jih kdo loti, za obrambo, starim pa za oporo.
Palica.

V ognju me trpinčiš, s kolesom treš, moj prah v vodi stopiš, kjer moram brez vse časti ostati, in vendar mene toliko pripravljaš, da gospem ne znaš z ničemer bolšim, kot z mojo vodo, postreči.
Kava.

Neki nepriljubljeni gost od mene terja nek dolg, ki sem mu ga dolžan. Počasi ga plačujem, vendar potrpljenja nima. Kar njemu plačam danes, terja jutri spet od mene, in tako pojutrišnjem spet. Poj mu ali žvižgaj, ponujaj zlato ali krone, nič ga ne zanima. On hoče samo to imeti, kar sem mu dolžan.
Lakota.

Sem sicer le neko zelišče. Delaš me trdega kot kamen in se ti prav dober zdim, ni drugače, ampak da se ti ves ocedim.
Sladkor.

Iz neke daljne dežele, od nekega drevesa pridem k vam. Kaj sem vam storila, da me celo razcukate, raztrgate in raznesete? Je to moja zavala, da vas grejem in lepo oblačim?
Bombaž.

Moje meso je kot mleko belo, moja obleka kot kri ali škrlat rdeča, moje stanovanje je s slabim listjem pokrito, a to ti komaj opaziš, ko k meni prilezeš, da bi me izpod moje strehe utrgal. Ko me utrgaš, me začneš s sladkorjem napajati. Kdo morda meni naredi to veselje? Kaj še! Le mene slajšo uživaj.
Rdeče jagode.

Sem sicer zvezda, vendar nisem na nebu. Me pri konjenikih in pešcih in ne redko tudi pri tepcih najdeš. Torej služim le zato, da lene spodbujam.
Ostroga.

Vso kožo mi odereš, vso kri in sokrvico iz mene stisneš in, čeprav je kisla, njo z užitkom popiješ. Le moje meso te ne zanima.
Limona.

Zdaj postajam trd, zdaj mehek, veliko ubogih in še več bogatim me pripravlja, vendar preblizu ali predaleč stran od sebe me nihe ne trpi. Ker, ko sem preblizu, vse požrem, ko sem predaleč, pa vse pomre.
Ogenj.

Dneva ne morem trpeti, mrak me takoj razveseli. Perja sicer nimam, vendar znam od ene do druge stene leteti. Podnevi me vsi sovražijo kot pajka, zato se le ponoči prikazujem, da me ne preganjanjo.
Netopir.

Nekoč sem bil lepo zeleno zelišče, zdaj sem čisti prah, a še vedno sem tako drag in dragocen, da me v zlatih, srebrnih, kositrnih, rožnatih in papirnatih posodah hranijo. In rajši so brez kruha, kot brez mene.
Tobak.

Kot svet z morjem, sem jaz okrog in okrog obdan. V meni je ena ljuba žival, a preden oživi, jo ti popiješ ali poješ.
Jajce.

Katera je ta tvoja prijateljica, ki se sama toži! Kot sodnik si sama sebi svoje skrite grehe izpostavlja, pri sodnem stolu sama namesto trinoga stoji in tebi, njenemu prijatelju iz sto matra me noč in dan ne da mira in naposled sodbo izreče?
Tvoja vest.